(povzeto iz pojasnila MOP ARSO št. 35406-306/2008-2, z dne 03.11.2008 >> >> VEC)

Pristojnosti delovanja obveznih javnih služb zbiranja in prevoza ter odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so skladno z Zakonom o varstvu okolja v pristojnosti občin. Vloga Ministrstva za okolje in prostor je zagotovitvi, da so projekti lokalnih skupnosti skladni s sprejeto slovensko in evropsko zakonodajo in da sledijo zastavljenim ciljem v zvezi z odstranjevanjem odpadkov in zmanjšanjem količin biološko razgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih. Skladno z določbami tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja minister podrobneje predpiše oskrbovalne standarde ter tehnične, vzdrževalne, organizacijske in druge ukrepe ter normative za opravljanje javnih služb v primeru zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je zavezujoča Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur.l. RS, št. 21/2001), ki določa najmanjši obseg in vsebino ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (in v kateri obveznost ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ni opredeljena!).

Obveznosti izvajalca javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so glede biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov opredeljene v Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Ur.l. RS, št. 68/2008; v nadaljevanju: Uredba), ki v 11. členu določa, da je v okviru opravljanja javne službe treba zagotoviti, da se kuhinjski odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev, zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da imajo povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev možnost prepuščati kuhinjske odpadke v posebnem zabojniku ali posodi, in sicer ločeno od drugih ločeno zbranih komunalnih odpadkov, tudi od zelenega vrtnega odpada in sicer na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja z gostoto poselitve več kot pet prebivalcev na ha. Če se kot ločeno zbrana frakcija v okviru javne službe zbira tudi zeleni vrtni odpad, mora izvajalec javne službe zagotoviti, da se kuhinjski odpadki zbirajo ločeno od zelenega vrtnega odpada.

Skladno z določbami 12. člena Uredbe mora izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje kuhinjskih odpadkov, ti odpadki zbirajo v vodotesnih zabojnikih ali posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz kuhinjskih odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav. Zagotoviti mora tudi čiščenje in razkuževanje vodotesnih zabojnikov in posod za shranjevanje ter vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje kuhinjskih odpadkov. Izvajalec javne službe je dolžan povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje kuhinjskih odpadkov, z javnim naznanilom na krajevno običajen način najmanj vsakih šest mesecev obvestiti o območju in načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov izvajalcu javne službe, drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov ali njihovo lastno predelavo v kompost v hišnem kompostniku in pogojih, pod katerimi se zbrani kuhinjski odpadki oddajajo v predelavo. Izvajalec javne službe mora povzročitelje kuhinjskih odpadkov tudi redno obveščati in seznanjati o prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom, izločanju vseh kuhinjskih odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih in o varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. Izvajalec mora zagotoviti oddajo zbranih kuhinjskih odpadkov v predelavo, v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in zagotoviti tehtanje vsake pošiljke kuhinjskih odpadkov, ki jo odda z evidenčnim listom v predelavo. Izvajalec javne službe mora skladno z določbami 13. člena Uredbe voditi tudi zahtevano evidenco.

Uredba določa torej najmanjši obseg izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na področju ravnanja s kuhinjskimi odpadki in vsebino ravnanja s temi odpadki, ki mora biti zagotovljena v okviru opravljanja javne službe in se uporablja za kuhinjske odpadke, ki se prepuščajo ali oddajajo kot ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov in se kot komunalni odpadki uvrščajo med odpadke s številko 20 01 08 iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Uredba že v 3. členu opredeljuje tudi pojem hišnega kompostnika (je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, z namenom, da se kompost uporabi na tem vrtu) in izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov torej nalaga, da mora gospodinjstvom, ki nimajo hišnega kompostiranja, zagotoviti ločeno zbiranje in prepuščanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov pod zgoraj opisanimi pogoji.

Projekt centra za ravnanje z odpadki Dob

Odlaganje komunalnih odpadkov ne bi smelo biti večkratno dražje

Prispevek za Slamnik november 2008

Zakaj NE že začeti investiciji v razširitev deponije in DA enormnemu povečanju cen?

Namen razširitve obstoječe deponije komunalnih odpadkov v Dobu v center za ravnanje z odpadki je bil doseči primerne stroške sistema in cene storitev ter pridobiti čas do ureditve regijskega centra, katerega soustanoviteljice bi bile občine z našega območja (na Gorenjskem, verjetno v Kranju ali v Ljubljani). Centri so grajeni z evropskim in državnim denarjem, koristijo okoljske takse ter imajo zato nižje neprofitne cene storitev. Za center za ravnanje z odpadki v Dobu je bil izdelan projekt, porabljenih že vsaj pet milijonov evrov, kupljena zemljišča in pridobljena vsa soglasja oz. dovoljenja, razen enega od dveh okoljskih. MOP ne želi izdati okoljskega dovoljenja zaradi nedosežene 'družbene sprejemljivosti' investicije. Občina Domžale kot nosilka projekta pa tega dogovora z 'okolico' centra ne doseže. Pravega pogovora ni, se ga ne želi, je blokiran s stališči in zahtevami. Zagotovo pa je odlagališče in še posebej bo (bi bil) bodoči center neprimerljivo manj obremenjujoč za neposredno in ožjo okolico. Prav tako drži, da je nujno in demokratično doseči 'družbeno sprejemljivost'. In da se je potrebno o njej najprej pogovarjati in dogovarjati. Najprej tisti, ki ima prvi in največji interes. To pa so občine oz. občina Domžale, nosilka projekta centra, ki je bil zastavljen v letu 2001 in takrat ni bil pomembneje problematiziran niti v krajevni skupnosti.

Menim, da je tako z ekonomskega, družbenega in okoljskega stališča neprimerno, da ne pride do dogovora o 'družbeni sprejemljivosti' in realizacije centra. Neprimerno je mil izraz za enormno višje cene – do sedemkrat, ki jih bomo v glavnem po nepotrebnem plačevali. Dodaten strošek zaradi prekladanj in odvoza drugam (v Celje ali Logatec ali ..) in za plačevanje profitne in visoke cene deponiranja. Ob tem bo večja obremenitev okolja in cest zaradi prekladanja in dodatnega transporta.

S krajevno skupnostjo Dob je možno doseči dogovor. Prepričan sem, ker je bilo to dosedaj vedno možno. Seveda pa se je z njo in s posamezniki potrebno pogovarjati in dogovarjati! In ne pripravljati osnov za nezadovoljstvo nad njimi tako da sprejmete dražje rešitve z neprimerno višjimi stroški in cenami ravnanja z odpadki. Da ni posredi celo kaj takega kot omogočanje dobičkanosnih poslov nekaterim novim izvajalcem. Tudi v primeru zbiranja in ravnanja z bio odpadki.

Zavedam se, da bodo stroški zaradi večje skrbi za okolje in za zdravo pitno vodo višji. Toda ne smejo biti zaradi nedogovorov, napačnih odločitev in iskanja visokih dobičkov. In na koncu vprašanje odgovornim v Občini Domžale: Ali in kaj nameravate storiti z realizacijo centra za ravnanje z odpadki v Dobu?

mag. Tomaž Štebe